Družba

Nov prevarantski val v imenu ZZZS: Previdnost ne bo odveč

A.T.

Napadalci vedno pogosteje pošiljajo SMS-sporočila, s katerimi ciljajo predvsem na finančne podatke, kot so podatki o naših kreditnih karticah. Tokrat je marsikdo prejel sporočilo, ki naj bi prišlo s strani ZZZS.

Vladna organizacija Varni na internetu opozarja na nov val prevarantskih sporočil, katerih pošiljatelj naj bi bil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Iz organizacije opozarjajo, naj prejemniki sporočilu ne nasedajo, saj gre za phishing.
"Sporočilo ni resnično, goljufi pa želijo z njim priti do podatkov vaše kreditne kartice. Pod pretvezo vračila sredstev, vas na lažni spletni strani pozivajo k vpisu podatkov, s čimer jih posredujete prevarantom!"

Cilj smishing napadov so kreditne kartice in bančni podatki

Spletni napadalci želijo podatke o kreditnih karticah in prijavne podatke za spletno banko. Najlažji način za pridobitev teh podatkov pa ni neposredni vdor v banko, temveč pošiljanje lažnih, goljufivih elektronskih in SMS-sporočil. V teh se pretvarjajo, da so banka, dostavno podjetje, spletni oglasnik, ali celo državni finančni urad. Zakaj zlorabljajo imena tovrstnih institucij? Preprosto zato, ker jih ljudje poznamo in jim zaupamo.

Smishing namesto elektronskega sporočila uporablja SMS-sporočilo, da bi uporabnika prepričal, da bi kliknil na priloženo povezavo.

Prevaro je zaradi tega težje prepoznati. Telefon, na katerega prejmemo lažno sporočilo, običajno uporabljamo na poti, zato smo tudi manj pozorni, pošiljatelja pa je težje ali celo nemogoče preveriti. Napadalci lahko SMS-sporočilo pošljejo tudi na tak način, da je kot pošiljatelj navedeno ime domnevnega pošiljatelja (npr. BANKA, POSTA, BOLHA ipd.), ali pa neka povsem poljubna številka.

Na znake prevare moramo biti pozorni tako v elektronski pošti, kot tudi v SMS-sporočilih in sporočilih za klepet prek aplikacij, kot so npr. Messenger, WhatsApp, Viber, Telegram ipd.

Kako prepoznati smishing napad?

Prevara je učinkovita, ker največjo vlogo pri njej igra psihologija oz. manipulacija. Napadalci nas želijo z ustrahovanjem prepričati, da moramo ukrepati takoj. V nasprotnem grozijo z blokado, izbrisom, nezmožnostjo uporabe računa ali pa, da ne bodo dostavili paketa, povrnili dohodnine in podobno. Skratka, v nas želijo vzbuditi občutek panike.

Lažno sporočilo za krajo podatkov vedno vsebuje dve glavni sestavini:

  • grožnjo, da se bo nekaj hudega zgodilo, če takoj ne odgovorite (bančni račun bo zablokiran, paketa ne bo možno dostaviti, onemogočen bo dostop, nekdo drug bo pred vami kupil želeni izdelek ipd.)
  • spletno (URL) povezavo, na katero naj bi kliknili. Povezava usmeri na spletno stran, kjer je zahtevan vpis podatkov – največkrat gre za vnos kreditne kartice ali dostopnih podatkov za različne storitve


Nenazadnje ne pozabite, da zaupanja vredne institucije (banke, pošta, spletni oglasnik, Finančna uprava, ministrstva …) nikoli ne pošiljajo sporočil, v katerih bi uporabnike pozvali, da kliknejo na povezavo in vnesejo svoje podatke.

Vedno, ko prejmete tako sporočilo, ga lahko mirno ignorirate (preden ga izbrišete, lahko besedilo sporočila ali zaslonski posnetek pošljete na naš naslov za prijavo incidentov cert@cert.si, kjer bodo poskrbeli, da se lažna stran čim prej blokira). V svojo spletno in mobilno banko pa vstopajte izključno prek uradne aplikacije oz. spletne strani banke, in nikoli prek povezav v sporočilih.

Vir: Varni na internetu

Ključne besede goljufi prevaranti ZZZS varni na internetu phishing smishing sms sporočila

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Komentarji z žaljivimi, rasističnimi, diskriminatornimi ali nezakonitimi vsebinami bodo odstranjeni. Pravila komentiranja →

Nalagam komentarje...