Zakon o dopolnitvi Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 104/25), ki je omogočil prostovoljno izročitev nelegalnega orožja oziroma streliva – orožja za katerega imetnik ni imel veljavne orožne listine, prepovedanega orožja ali orožja s posebnimi omejitvami – je začel veljati 13. decembra 2025. Izročitev orožja in streliva je bila možna do sobote, 31. januarja 2026.
V javnosti se je za tovrstne postopke pogosto uporabljal izraz abolicija.
Kljub večkratnim opozorilom policije in Ministrstva za notranje zadeve, naj občani orožja ne prinašajo na policijske enote, so v posameznih primerih tja prinašali celo ročne bombe. Izročitelji so pogosto pojasnjevali, da so orožje našli ob pospravljanju kleti, garaž ali podstrešij, najpogosteje po smrti svojcev.
Policija je v nadaljevanju preverila podatke o izročenem orožju, za nekatere vrste pa izvedla tudi kriminalistično-tehnično preiskavo. Del prejetega orožja je bil po predhodni selekciji poslan še na balistično preverjanje v Nacionalni forenzični laboratorij, kjer ugotavljajo, ali obstaja možnost, da kakšen primerek orožja izvira iz kaznivih dejanj ali so bili v njih uporabljeni.
V nekaj primerih je bilo ugotovljeno, da gre za orožje, za katero je bila v preteklosti že izdana orožna listina, vendar so lastniki medtem umrli. Takšno orožje se ne šteje za nelegalno in ni predmet abolicije, zato bodo o njegovi nadaljnji usodi odločale pristojne upravne enote. Te bodo na podlagi registra orožja preverile, komu je bila orožna listina izdana in v primeru smrti imetnika ugotovile, kako je bilo z orožjem odločeno v zapuščinskem postopku. V nadaljevanju bodo morebitne dediče pozvale k ureditvi statusa orožja. Dediči bodo imeli več možnosti:
- da orožje prodajo,
- ga dajo v onesposobitev ali uničenje,
- lahko pa – ob izpolnjevanju vseh zakonskih pogojev – zaprosijo tudi za izdajo orožne listine.
Osebam, ki jim je bilo orožje ukradeno ali izgubljeno in je bilo naknadno izročeno Policiji, bo orožje vrnjeno, če bo ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje za njegovo posedovanje. V nasprotnem primeru bodo lahko orožje prodali, ga dali v onesposobitev ali uničenje.
Izročeno orožje in strelivo bo uničeno, podarjeno muzejem, lahko pa ga uporabijo tudi izobraževalne namene Policije. O nadaljnji uporabi oziroma ravnanju z izročenim orožjem in strelivom odloča posebna komisija Ministrstva za notranje zadeve – Komisija za razvrstitev zaseženega, najdenega, odvzetega in izročenega orožja.
»Imetnik orožja oziroma streliva, ki je orožje oziroma strelivo izročil, se zaradi posesti orožja oziroma streliva ne bo kaznoval za prekršek po določbah Zakona o orožju (nedovoljena posest, zbiranje, najdba orožja brez prijave, posest prepovedanega orožja idr.)«
Ker za izročeno orožje oziroma strelivo ni možno pridobiti orožne listine, bo le to postalo last Republike Slovenije. Če bo za orožje ugotovljeno, da gre za izgubljeno ali odtujeno legalno orožje, bodo o tem obveščene pristojne upravne enote. Imetnik orožja oziroma streliva za izročeno orožje oziroma strelivo ni upravičen do odškodnine ali povračila stroškov.
- pištola (223 kosov)
- vse lovske puške (53 kosov)
- puška - druga (34 kosov)
- avtomatska puška (30 kosov)
- plinska pištola (12 kosov)
- ostri naboji (29.190 kosov)
- šibrni naboji (1.740 kosov)
- plinski naboji (1.047 kosov)
- manevrski naboji (1.090 kosov)
- bomba, mina (102 kosa)
- minsko-eksplozivna sredstva (10 kosov)
- plinska bomba (10 kosov)
- zračno orožje (12 kosov)
Številke niso dokončne, saj se zaradi sortiranja orožja še spreminjajo.
Foto: Policija
