Rezultati kažejo različna razpoloženja volivcev: pri socialni pomoči in omejitvi volilne pravice tujcev je prevladala podpora predlaganim spremembam, pri ukinitvi RTV-prispevka je bil izid skoraj izenačen, novelo zakona o parlamentarni preiskavi pa so volivci zavrnili.
Po podatkih na prikazu, osveženih 12. oktobra ob 6.20 na STA, je bilo pri posameznih vprašanjih preštetih več kot 99 odstotkov glasov. Najpomembnejše vprašanje po objavi rezultatov pa je, kaj te odločitve pomenijo v praksi – in ali bodo glasovi neposredno spremenili zakonodajo.
Pri zakonodajnem referendumu o noveli Zakona o parlamentarni preiskavi je proti uveljavitvi zakona glasovalo 51,26 odstotka volivcev, za pa 48,74 odstotka. Odločilno je tudi to, da je bil dosežen kvorum: proti je glasovalo 471.859 volivcev, kar je več od potrebnega praga 339.706 glasov.
To pomeni, da novela zakona na referendumu ni dobila podpore in je bila zavrnjena. Pri zakonodajnem referendumu namreč ne zadostuje zgolj večina glasov proti, temveč mora proti glasovati tudi najmanj petina vseh volilnih upravičencev.
Kaj to pomeni v praksi? Zavrnitev preprečuje uveljavitev konkretne novele. Ne pomeni pa, da parlamentarne preiskave ne bodo več mogoče ali da se je celoten sistem parlamentarnega nadzora ustavil. Veljavna ureditev ostaja v veljavi, dokler zakonodajalec ne sprejme drugih sprememb po ustreznem postopku.
Pri vprašanju, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela, je bilo 60,54 odstotka glasov za in 39,46 odstotka proti.
Rezultat kaže, da je večina sodelujočih podprla zamisel, da bi morali delovno sposobni prejemniki socialne pomoči pod določenimi pogoji opravljati družbenokoristno delo.
Kaj bi takšna ureditev pomenila? Če bi bila uvedena z ustreznimi zakonskimi spremembami, bi lahko za določene prejemnike socialne pomoči prinesla dodatne obveznosti, povezane z vključevanjem v družbenokoristne dejavnosti. Pri tem bi bilo treba natančno določiti, kdo bi bil v obveznost vključen, katere izjeme bi veljale in kako bi se upoštevale osebne okoliščine posameznika.
Pomembno pa je, da je šlo za posvetovalni referendum. Rezultat sam po sebi ne uvaja nove obveznosti za prejemnike pomoči in ne pomeni, da bi lahko država že naslednji dan začela pogojevati izplačila na podlagi tega glasovanja.
Pri vprašanju omejitve pravice do glasovanja na lokalnih volitvah izključno na državljane Slovenije in Evropske unije je 55,29 odstotka volivcev glasovalo za predlagano omejitev, 44,71 odstotka pa proti.
Predlog se je nanašal na izključitev državljanov tretjih držav iz kroga volivcev na lokalnih volitvah.
Kaj bi sprememba pomenila? Če bi bila takšna omejitev sprejeta v zavezujoči pravni obliki, bi državljani držav zunaj EU izgubili možnost glasovanja na lokalnih volitvah, ki jim jo pod določenimi pogoji omogoča veljavna ureditev. To bi vplivalo na sodelovanje dela prebivalcev, ki živijo v slovenskih občinah, pri odločanju o lokalnih predstavnikih.
Vendar tudi tukaj rezultat ni neposredna sprememba volilne zakonodaje. Za spremembo bi bili potrebni nadaljnji pravni in zakonodajni koraki.
Najtesnejši izid je bil pri vprašanju ukinitve obveznega plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija. Po prikazanih podatkih je ukinitev podprlo 49,96 odstotka volivcev, proti pa jih je glasovalo 50,04 odstotka.
Kaj bi ukinitev pomenila za gospodinjstva? Če bi bil prispevek dejansko odpravljen z ustrezno pravno spremembo, gospodinjstva, ki ga zdaj plačujejo, te obveznosti ne bi več imela. Za RTV Slovenija pa bi to odprlo vprašanje nadomestnega in dolgoročno vzdržnega financiranja javne radiotelevizije, ki zagotavlja informativne, kulturne, izobraževalne in druge programe.
Zdaj je na potezi politika. Pri vprašanjih socialne pomoči, volilne pravice in financiranja RTV bo treba presoditi, ali in kako rezultate prenesti v konkretne zakonske rešitve. Pri tem bodo pomembni tudi podrobnosti, pravne omejitve, finančne posledice ter zaščita pravic posameznikov.
